• T: +386 (0)2 771 18 40
  • E:  Diese E-Mail-Adresse ist vor Spambots geschützt! Zur Anzeige muss JavaScript eingeschaltet sein!

Tapetništvo Klinc

Kurent ali korant

Korant ali kurent, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik na ptujskem območju. Njegov izvor še ni pojasnjen, obstaja pa nekaj domnev, povezanih z ilirsko-keltskim izročilom, z mitološkimi spremljevalci boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju Petovione v pozni antiki, s predniki Slovencev, z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju itd. Po starem verovanju naj bi bil demon, ki je preganjal zimo in vabil v deželo pomlad. Danes je sicer izgubil svojo magično moč, kljub temu pa ni zgolj navadna tradicionalna pustna maska; v njem je še vedno nekaj skrivnostnega in mogočnega.

Foto: Kurenti in koranti 2013, zasebna zbirka družine Klinc

Najbolj izrazit del kurentije, kurentove oprave, je kapa, po kateri se liki med seboj razlikujejo. Na Ptujskem polju imajo na kapi pritrjena ušesa iz puranjih ali gosjih peruti ter slamnate rogove, opete z usnjem in okrašene s pisanimi cvetovi in trakovi. V Halozah in bližnjih vaseh na Dravskem polju pa imajo prave goveje rogove in kožuhovinasta ali usnjena ušesa. V kapo je všito pobarvano usnjeno naličje z dolgim nosom ter odprtinami za oči in usta. Zobje so iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Daljši rdeč jezik je narejen iz blaga ali usnja. Kurent je oblečen v kožuh, prepasan je z verigo, na katerih je pet kravjih zvoncev, obut v visoke čevlje in rdeče ali zelene pletene nogavice. V roki vihti ježevko, debelejšo palico, opeto z ježevo kožo. Kurentije so izdelane iz ovčjih kožuhov, so pa tudi kurenti, ki imajo kurentijo narejeno iz zajčjih kožuhov in kozjih kož.

V prvih desetletjih 20. stoletja so fantje izdelovali kurentije sami, navadno iz domačih materialov: starih kožuhov, zajčjih ali kozjih kož itd. Po zapisu iz Markovcev, domovine kurenta, s konca 19. stoletja je bil kurent videti, kakor da bi bil ušel iz pekla in se pobratil s samim Luciferjem. Oblečen je bil v narobe obrnjen kožuh in pokrit s kapo z obraznim delom iz starega usnja, ki je bila zadaj kosmata. Imel je rogove iz usnja in klobučevine, na koncih rogov pa še gosji peresi. Na hrbtu je imel velik kravji zvonec s katerim je že od daleč opozarjal nase.

Foto: Kurenti in koranti 2013, zasebna zbirka družine Klinc

V kurente so se včasih lahko našemili samo odrasli. V skupinah so hodili po domačih in sosednjih vaseh od pustne nedelje do pepelnične srede. Njihov prihod k hiši je pomenil srečo v celem letu. Kadar pa se je kurent povaljal po tleh, tisto leto sreče ni bilo. V drugi polovici stoletja so začeli v večjem številu zahajati na Ptuj, nastopati na kurentovanjih ter drugih organiziranih pustnih in folklornih prireditvah doma na tujem. Danes je nekaj sto kurentov vključenih v številne podeželske in mestne skupine, največ je fantov in mož, nekaj pa je tudi deklet in žena.

Hudič naj bi skrbel za nemoten obhod in delovanje skupine kurentov. Oblečen je v rdeč ali črn kostum iz blaga. Na glavi ima kapo iz ovčjega usnja. Na njej so pritrjeni rogovi, šilast nos in dolg rdeč jezik. Preko hrbta ima vrženo mrežo, v rokah pa nosi male vile ali trizob.

(Zapisal: Andrej Brence, etnolog in kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)