• T: +386 (0)2 771 18 40
  • E:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Tapetništvo Klinc

Naša zgodovina

Družina Klinc iz Spuhlje pri Ptuju že stoletje izdeluje kurentove oprave. Iz roda v rod se je prinesla ta ljudska kultura in tradicija, ki nas bogati in razveseljuje. Z izdelovanje kurentij se je začel ukvarjali Marko Klinc starejši. Izrazite ročne spretnosti in moč kurenta sta ga izoblikovala v tapetniškega mojstra in mojstra izdelovanja kurentij. Kurent je bil od druge svetovne vojne, udeležil se je prvega Ptujskega karnevala leta 1960 in enega od gostovanj v Opatiji, s katerim je kurent postal znan po celi Jugoslaviji. Kot prvi je začel izdelovati kurentove oprave za svoje prijatelje in znance, kajti nekoč so si fantje kurentove uprave izdelali sami. Prvi je zase izdelal kurentovo upravo iz daljše ovčje kože, ki je postala osnova današnjega zunanjega izgleda tega najbolj priljubljenega in množičnega pustnega lika na ptujskem. Mojster je svoje znanje prenesel na svoje sinove in vnuke, ki danes vestno ohranjajo in razvijajo bogato kulturo svojih prednikov in domovine.

 
Foto: Klinc Marko starejši v svoji prvi kurentovi upravi iz daljše ovčje dlake na Ptujskem mostu, okoli leta 1965, zasebna zbirka družine Klinc.   Foto: Klinc Marko starejši v šivanju kurentove kape, avgust 1988, zasebna zbirka družine Klinc.

Danes kurentove oprave nastajajo pod budnim očesom priznanega mojstra Marka Klinca mlajšega in njegove družine v »korantovi delavnici« v Spuhlji pri Ptuju. Kurentije se izdelujejo tradicionalno v pred pustnem in pustnem času. Oprava je narejena iz naravnih materialov. Kurentije so na voljo v vseh velikostih in za vse starostne skupine po predhodnem naročilu.

 
Foto: Družina Klinc pri izdelovanju kurentove oprave, januar 2008, Martin Ozmec

Marko Klinc in njegova družina sodijo med redke ohranjevalce in izdelovalce kurentij, zato je bil na dan sv. Martina, 11. novembra 2005 imenovan v Ptujskega princa karnevala 2006. V času pusta je simbolno prevzel ključe mestne oblasti kot poveljnik strelskega dvorca v Spuhlji, s prinčevskim imenom, Klinc Hauptman Spuhljanski VII.

Foto: Sedmi princ karnevala Klinc Hauptman Spuhljanski kot protokolarni vodja sprejme predsednika države Janeza Drnovška na Ptujskem gradu, 2006,  zasebna zbirka sedmega princa karnevala.